Vipavski Križ
VIPAVSKI KRIŽ
Sredi Vipavske doline se dviga, na enem za dolino tako značilnih gričev, Vipavski Križ, ki je eden najbolj dragocenih spomenikov kulturne dediščine. V zgodovino se je zapisalo kot najmanjše mesto, ki na širšem geografskem območju pustilo velik pečat. Že leta 1482 so ga Goriški grofje obdali z obzidjem, leta 1507 je dobil trške pravice, leta 1632 pa ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. Danes je še posebej poznan po Kapucinskem samostanu, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.
Naselje Vipavski Križ je srednjeveško, strnjeno, obdano z obzidjem, stoji na gričku (nadmorska višina 183 metrov) v srednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline in je vidno daleč naokoli. Povečini vse zgradbe v Križu so spomeniško zaščitene. Stisnjen v zavetje starega gradu in obzidje je dosegel največji razcvet okoli leta 1500 (1507- pravica trga, 1532 proglašen za mesto). Najstarejši del Križa ima ozke uličice z eno in dvonadstropnimi hišami, ki so bile kasneje zaradi požarov domala vse tako prezidane, da je v njih ohranjenih le malo prvotnih gotskih elementov. Od leta 1636 je v Križu Kapucinski samostan, v katerem je dolga leta služboval Janez Svetokriški (1647-1714), sloveč pridigar, leta 1563 pa je v Križu pridigal Primož Trubar.
Za ogled samostana se je potrebno predhodno najaviti na tel: 05/ 368 88 00 oz. 05/ 368 88 01.