ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

kulturna dediščina

Fužine ob Hublju

Hubelj že skoraj milijon let soustvarja zgodovino prebivalcev, ki so se naseljevali ob tej mrzli reki, kot so jo poimenovali Rimljani. Konec 2. stoletja so na tem območju zgradili utrdbo Castra. Hubelj je služil kot naravni obrambni jarek ter s Castro varoval Rimsko cesarstvo pred napadalci. Po ljudskem izročilu so se že v tem obdobju ob Hublju razvile fužine, ki so izkoriščale moč hudournika.

Fužine skozi zgodovino niso delovale neprekinjeno. Različni lastniki so jih izmenično opuščali in na novo oživljali. V fužinah so predelovali železovo ter bakrovo rudo, izdelovali žeblje, podkve, obroče za kolesa in bakrene kotle. Železo in železne predmete so v glavnem vozili v Benetke. Grof Lanthieri je imel ob Hublju že leta 1651 fužino, kjer so izdelovali različne železne elemente tudi za idrijski rudnik. Poleg fužine so bile v posesti grofa še papirnica s papirnim mlinom, predilnica lanu in kovačija.

Največji vzpon fužinarstva se je zgodil v prvi polovici 17. stoletja, ko so se v Vipavsko dolino priselili podjetni bratje Schlegel.  Obnovili so opusteli mali fužini za železo ter zgradili še veliko fužino za baker in valjarno. Bakreno pločevino so izvažali v Trst ter naprej v Italijo. Fužina se je v manj kot sto letih uspešno razvila v pravo vas s svojo podružnično cerkvijo. Še danes lahko nad levim bregom Hublja opazite rumeno hišo s številko 80 in ohranjenim napisom v kamnu "Ludvig Schlegel 1797" ter cerkev sv. Antona.

Fužinarstvo je le eden od mnogih temeljev neslutenega industrijskega razvoja ob porečju hudournika. V 500 letih je ob njegovih bregovih nastalo mnogo proizvodnih obratov. Poleg velikega števila mlinov še kovačije, livarne, žage, barvarnice, bakrarna in kotlarna. Področje ob Hublju, imenovano Pale, je s koncentracijo proizvodnih obratov za nekaj časa postalo pravo industrijsko središče. Tukaj so obratovale tovarna testenin, tovarna konzerv, tovarna električnih naprav in zaradi čiste ter hladne vode Hublja celo pivovarna.

Vsi ti obrati so izkoriščali moč in silovitost Hublja. Čeprav jim je hudournik s svojim nestanovitnim značajem velikokrat nagajal in spreminjal količino vode, so vztrajali.

Zanimive povezave:

Fotozgodba - Dediščina ustvarjalnosti in delavnosti ob Hublju, 2011

Galerija fotografij Fužine ob Hublju, 2007

Ostanki tehnične dediščine ob Hublju, 2007

Ajdovska občinska uprava na delovni akciji na območju Fužin













iskalnik

Koledar dogodkov