ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
mob.: +386 31 355 110
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

naravna dediščina

Bacarella vipavicaMala Lazna v zgodnjem poletnem jutru... foto Ajda Hain Sedanja Vipavska dolina je bila v geološki preteklosti potopljena na dnu terciarnega morja. Na obronkih doline in po Vipavskih gričih prevladujejo terciarne sedimentne kamnine – fliš, peščenjaki in apnenci. Pogorje Trnovskega gozda in Gore sestavljajo mezozojski apnenci in dolomiti, Nanos in Hrušico pa kredni rudistni apnenci. Najstarejše kamnine iz zgornjega triasa so v Smrekovi dragi.  Povsod je veliko fosilov, prič nekdanjega življenja. V Trnovskem gozdu je predvsem veliko najrazličnejših koral, na Nanosu in Hrušici pa rudistnih školjk. Kar nekaj fosilov je bilo prvič odkritih prav v teh krajih in imenovanih po njih.

Dolina je odprta na jugozahodu, od koder prodirajo močni vplivi Sredozemskega morja. Tako znaša povprečna letna temperatura v Ajdovščini 12°C. Tudi najnižja povprečna mesečna temperatura nikoli ne pade pod ničlo. Vegetacijska doba traja dlje kot v osrednji Sloveniji. Podnebne značilnosti omogočajo vzgojo in rast sredozemskih rastlinskih vrst (smokve, kaki, lovorika ...). Na visokih kraških planotah se prepletajo vplivi alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja, kar opazimo v pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Med njimi je precej endemitov. Omenimo divjad: muflone in gamse, jelene in srnjad, zajce, fazane, jerebice in divjega petelina, rise in medvede, občasno gostujejo pa tudi volkovi.

Burja na Školu nad AjdovščinoBlago podnebje doline pogosto spremeni severovzhodni veter, burja, ki se silovito zaganja z gorskih vrhov. Povprečno piha s hitrostjo 80 km/h, včasih pa sunki presegajo celo 180 km/h. Burja po eni strani dolino zrači, po drugi strani pa kroji življenje in navade prebivalcev. Naselja so zrasla praviloma v zavetnih legah, strehe so pokrite s korci in obtežene s kamni, pročelja hiš so obrnjena proti jugu, prav tako so nagnjena drevesa. Legenda pravi, da je burja pomagala krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in upornika Evgenija 5. in 6. septembra 394 v bitki pri Frigidu. Odločilno je pomagala Teodozijevim vojščakom k zmagi. Ta bitka velja za neposreden povod razpada enotnega rimskega cesarstva na dva dela.

Zanimive povezave:
digiskopija.si/index.html - spletna stran z naravoslovno fotografijo - digiskopijo, avtor fotografij in strani Marjan Cigoj
Zavod Rdeči apolon

Otliško okno

Bela vrba ob Hublju

Fosili

Reka Hubelj

Ribe naših voda

Zavarovana območja

Živalski svet

Jame in brezna

Dvestoletna trta Dišečka v Orešju na Colu

Smrečje v Trnovskem gozdu

Trnovski gozd

Burja

Posebni rastlinski svet

Pradavna naravna dediščina Vipavske doline

Temeljna razdelitev geološke zgodovine Zemlje











iskalnik

Koledar dogodkov